Sanda Vidmar Unique Jewelry: Omejitev v oblikovanju ni

Kosi nakita oblikovalke Sande Vidmar, npr. aligatorjeva glava, angelski pujs, kljun orla že na prvi pogled razkrivajo, da imamo opraviti z drznim prepletom misli, ki ne pozna omejevanja. Za malo manj drzne je skreirala kolekcije Bow in Twig, za čutne Story of Birds Collection, vsaka kolekcija in vsak kos nakita pa ima svojo zgodbo, te zgodbe, kot pravi sama, so ponavadi komične narave. v decembru 2017 je svoj izdelek predstavila tudi v angleški modni reviji Glamour UK, med izbranimi kosi, ki so jih priporočali svojim bralcem za decembrski nakup nakita.

Z nami v tokratni objavi deli fotografije zakulisja nastajanja svojega čudovitega nakita iz srebra. (Intervju najdeš pod fotografijami.)

P.S.: Njen čudovit nakit najdeš tukaj: https://www.slovenskeustvarjalke.si/sanda-vidmar-unique-jewerly

 

Na kakšen način si začela z izdelavo nakita? Ali je bilo srebro tvoja prva ljubezen?

 

Od nekdaj sem imela rada nakit, oblikovanje, modo. Na začetku, še v šoli, sem ustvarjala iz bolj dostopnih materialov, fimo mase in podobno pa zraven sem potem dodajala različne materiale, ki so se mi zdeli zanimivi. Na tak način sem se veliko naučila predvsem o obliki in nošenju, največ so me naučile seveda napake. Srebro pa mi je bilo zagotovo vedno všeč in sem ga rada nosila, nisem pa že takoj na začetku vedela, kako sploh pristopiti k spoznavanju te stroke. Tako da, nakit na splošno je moja ljubezen, srebro pa prva prava.

 

Kje si nabirala izkušnje in koliko časa že to počneš?

 

Največ izkušenj s srebrom sem pridobila pri mentorici Martini Obid Mlakar, ki je ne samo res odlična oblikovalka nakita, ampak tudi moja sorodna duša. Nekaj let nazaj sem začela z učnimi urami v njenem studiu, vmes sem obiskovala tudi druge tečaje, ki so mi pomagali na moji poti, različno, samo da sem ostala v stiku s tem, kar sem vedno vedela, da želim početi.

 

Kakšne pripomočke danes rabi oblikovalec nakita iz srebra?

 

Hm, lahko jih imaš ogromno, lahko pa zelo lepe stvari narediš tudi brez posebne drame na tem področju. Ampak neko osnovno orodje vseeno potrebuješ, oblikovanje katere koli kovine je kar težaško delo, večkrat si poškodujem prste ali pa se popečem z voskom, nazadnje sem recimo nesrečno polila vosek po celi steni in zanimiva packa še vedno krasi moj delovni prostor. Osnovno, bi rekla, so pile, stroj za brušenje, poliranje in vrtanje, razne klešče, žagice, gorilnik in potem drobni material … no, se kar nabere :) Precej je tudi odvisno katere tehnike uporabljaš. Več kot je tehnik, več je pripomočkov. Je pa obisk kakšne trgovine ali pa obisk sejma recimo tako kot shopping za obleke, vse bi imel pa zelo malo zares rabiš nujno :)

 

Kaj sporočajo tvoje kolekcije oz. tvoj nakit?

 

Nakit Sanda Vidmar Unique Jewelry so kolekcije z zgodbo. Noben kos ni narejen kar tako in vsak ima na nek način svojo osebnost. Največkrat gre za proporcionalno večje kose, ki jih vzljubijo pogumne, strastne in na različne načine posebne ženske. Sporočilno močne zgodbe pa razvijajo s kančkom zabavne in humoristične note.

 

V tvojih dizajnih mnogokrat zasledimo živali. Če naštejem samo nekaj nenavadnejših, npr. aligatorjeva glava, angelski pujs, kljun orla, se mi zdi, da takšnih fantastičnih zamisli nisem zasledila še nikjer. Od kje tvoje ideje in ali bi lahko rekla, da s svojim nakitom sporočaš, da ni omejitev v oblikovanju? Si tudi drugače zelo povezana z živalmi?

 

Ideje so splet okoliščin in pa logični prebliski v moji glavi. Še sama včasih ne vem točno, od kod prihajajo. Je pa res, da se včasih osnovna ideja razvije v kaj čisto drugega po naključju. Živali me na nek način navdušujejo, vsem pa skušam dodati osebnost in vse kar ima osebnost, ima verjetno tudi neko zgodbo.

Te zgodbe so pa po navadi komične narave, verjetno to izvira iz mene same, humor v življenju na splošno se mi zdi nujen. Mislim, da omejitev res ni oz. jih ne bi smelo biti, vsaj ne na področju tematike ali pa raziskovanja zgodbe. Prej bi omejitve postavila pri sami kvaliteti izdelave pa potem naprej pri konsistentnosti in razvoju svoje lastne zgodbe. Ampak to pride s časom in zdaj je pri meni čas za avanturizem na tem področju ;)

 

Kateri kos nakita pa je bil tvoj prvi in ali si ponosna nanj? Ti je dal novega zagona ali je bolj izgledal kot kakšen ponesrečen kos?

 

Ne, prvi kos prav iz srebra je bil moj najljubši, Walnut Crack (ali počen oreh). Nastal je malo ponesreči na tečaju z Olgo Košico, namreč razpoka na modelu oreha ni bila namerna, mi je bila pa takoj všeč, zato modela nisem zavrgla. Zelo sem bila ponosna nanj, govorim pa v pretekliku, ker so mi originalni kos ob neljubem dogodku ukradli. Tako da, če ga kdo kje najde ;) In ja, velikokrat so napake najlepše in pa meni najbolj zanimive, še nobena popolna stvar ni ostala popolna toliko časa, kot je nepopolna ostala zanimiva.

 

Bi lahko zase rekla, da živiš življenje umetnika? Je oblikovanje nakita tvoja edina "služba"?

 

Ne, za enkrat ne in hodim tudi v redno službo. Se pa trudim, da sem ustvarjalna na vsakem koraku, vse to mi potem pomaga, da do vsebinsko zanimivih idej pridem tudi pri nakitu.

 

Če ostanemo na temi življenje umetnika, se mnogim zdi, da je to lahko sanjski poklic. Pa vendar vemo, da nemalokrat, sploh na začetku predstavlja obilo odrekanja. Bi lahko to rekla tudi za sebe? Torej sanje ali neprespane noči?

 

Ker sem še precej na začetku svoje poti, skušam ohraniti veselje do dela in največ pozornosti nameniti dejanskemu ustvarjanju. Takoj, ko to preraste v nekaj več, je vedno manj ustvarjanja in vedno več ostalih stvari, ki pa potem res ustvarjajo občutek odrekanja. Neprespane noči so zagotovo in dan ima premalo ur. Ampak vse to dodaja vrednost uspehu in če bi vsak cilj dosegla preprosto, bi verjetno izgubila tisti občutek katarze, ko pogledaš nazaj in se res lahko potrepljaš po rami.

 

Lahko z nami deliš, s kakšnimi začetniškimi težavami si se srečevala ali se še srečuješ in na kakšen način jih premaguješ?

 

Največja težava pri meni je samozavest. Kar nekaj časa je trajalo, da sem zbrala pogum in svoje stvari pokazala svetu. Predvsem je to problem, če imaš v sebi nekaj perfekcionizma in potem nikakor ne znaš potegniti črte med tem kar ustvarjaš zdaj in tem, kar veš da si sposoben ustvariti v prihodnje. Nič ni dovolj dobro in najhujši kritik sem potem sama sebi, kar zna biti naporno. No, ampak sem se naučila, da je oblikovanje pogojeno s časom in razvoja se ne da preskočiti. Zdaj bolj cenim to, da moji kosi predstavljajo zgodbo in vsi, ki ga nosijo, v njem prepoznajo nekaj več kot le všečen nakit. Vsake toliko so stranke in pa ljubitelji mojega nakita tisti, ki me spomnijo, da sem lahko s svojim delom zadovoljna. Hvala!

 

Z nami v tokratni objavi deliš tudi zakulisje svojega ustvarjanja. Kakšna je sicer tvoja delavnica? Kreativni nered ali kot iz škatlice?

 

Vedno začnem delo v ''redu'', končam pa v ''neredu''. Dobro organiziran prostor je pomemben, da lahko hitro reagiram, ampak med samim delom mi pospravljanje ne pade na pamet. Ne-red je tudi dosti bolj kreativen :)

 

Bi znala opisati ženske, ki se odločajo za tvoj nakit? So ti po značaju podobne?

 

Hm, ja niti ne. Predvsem se ženske prepoznajo v sami zgodbi, ki jo nakit predstavlja. Včasih ni nujno, da je interpretirana enako, kot sem si predstavljala. Ampak sem prepričana, da imam z vsako izmed teh oseb nekaj skupnega in bi sigurno lahko šle skupaj na kavo :)

 

"Med bilijoni ptic sta se našli dve. Na videz podobni, čeprav tako zelo drugačni. Podpirata se in lepe trenutke preživljata skupaj. Popolna dvojina. Njuna ljubezen je v ponos marsikateri ptici. S časom je obrodila nekaj dragocenega in edinstvenega – novega miniaturnega ptička." To je zgodba tvojih "Family" uhanov, ki je tako pristna in tako lepa. Je to tudi tvoja osebna zgodba?

 

Vsaka zgodba je del mene in pri tem skušam biti čim bolj iskrena, ni pa vsaka zgodba nujno v celoti moja. Tako da, zgodbe niso popoln odgovor na vprašanja o meni. Če ne drugega se pa z vsako zgodbo zagotovo strinjam in z njimi sporočam v kaj verjamem ali pa o čem razmišljam.

 

Kakšni so tvoji cilji za prihodnost? Nam razkriješ vsaj majhen del?

 

Ogromno jih je, skušam se pa recimo skoncentrirati na mini cilje, ki mi potem dajejo zagon in sooblikujejo cilje v prihodnosti. Recimo mini cilj trenutno je končno oblikovati kolekcijo z vpeljavo blaga, najverjetneje žameta, v srebro. Spogledujem se pa tudi z nakitom za moške.

 

Dream big je moj moto. Imaš kakšnega svojega? Imaš v oblikovalskem svetu kakšne svoje sanje, pa čeprav mogoče na prvi pogled nedosegljive?

 

Edini moto je, da živim trenutke. Trenutki se mi zdijo dragoceni, iz njih je sestavljen naš čas in naši spomini in premalokrat se ustavimo in jih zares doživimo. Ni pomembno kje, s kom, kako, važno da ne minejo brez posebnega pomena. Zato tudi toliko cenim vsak oblikovan kos, ki sporoča nekaj več, lahko bi rekla, da ujame trenutek.

 

 

Besedilo: Nina Penhofer

Fotografije: Sanda Vidmar (osebni arhiv).