Mila.Vert: Glavno sporočilo bi bilo, kupujmo manj in to bolj kakovostno

Tina Logar Bauchmüller je ena izmed redkejših Slovenk, ki je svojo blagovno znamko posvetila trajnostnim materialom in načelu pravične trgovine. Kakšne izkušnje ima kot mlada podjetnica; zakaj reči ne masovni proizvodnji oblačil; kje so meje v oblikovanju, če materiali niso lahko dostopni...in še več v spodnjem intervjuju.

P.S.: Njena oblačila najdeš na tej povezavi: https://www.slovenskeustvarjalke.si/mila.vert
 

Kdo je Tina? Podjetnica, kreativka ali oblikovalka?

 

Vse v enem. To od mene zahteva tudi razvoj blagovne znamke, kjer se vsi ti profili ves čas prekrivajo. Verjetno pa bi se prvotno označila za podjetnico. Odraščala sem v podjetniški družini in je tudi to del moje neformalne izobrazbe. Si pa izpopolnjujočega dela v podjetju ne predstavljam brez izrazite kreativne komponente.

 

Znano je, da si diplomirala iz ekonomije, podiplomski študij pa opravila v tujini. Ali je bil poprejšnji študij ekonomije del tvojega načrta v zvezi z ustanovitvijo lastne blagovne znamke in kako so izkušnje iz tujine vplivale na tvojo poslovno pot?

 

Sam vpis na ta študij ni bil del mojega načrta v zvezi z ustanovitvijo blagovne znamke. Ta želja se je pojavila nekoliko kasneje. Ravno tako študij v tujini ni bil toliko povezan s tem. Je bil bolj del osebnih želja po novih izkušnjah, spoznanjih, širjenju obzorij. Kar pa je vsekakor dobrodošlo pri katerem koli kariernem udejstvovanju in življenju nasploh.

 

Tvoja oblačila so trajnostno naravnana. Kaj to pomeni?

 

Izdelana so iz ekoloških materialov in v skladu s standardi najbolj strogih certifikatov, kot sta GOTS (Global Organic Textile Standard) in IVN Best. Oblačila izdelujemo v Sloveniji.

Sodelujem z dvema šiviljskima podjetjema in enim pletilnim studijem. Redno jih obiskujem, tako da dobro poznam njihov način dela. To mi zagotavlja nadzor nad kakovostjo izdelave oblačil. In vedno jih z veseljem obiščem, saj smo v zelo dobrih odnosih. Načelom trajnosti sledim tako, da želim imeti s svojim delovanjem čim manj škodljivih in čim več blagodejnih učinkov na okolje in ljudi.

 

Kakšen odnos osebno imaš do proizvajalcev t.i. hitre mode oz. masovne proizvodnje oblačil?

 

Vsekakor s prekomerno proizvodnjo oblačil predstavljajo izjemno breme za okolje in ljudi, ki so vključeni v proizvodnjo oblačil. Pomembno pa se mi zdi omeniti, da ta problem ne ustvarjajo samo veliki proizvajalci hitre mode (npr. H&M in Zara). Takšen negativen vpliv imajo tudi manjše in srednje velike blagovne znamke s cenovno dostopno modo ter luksuzne blagovne znamke. Pred nekaj tedni je bil v medijih primer blagovne znamke Burberry, ki je dala sežgati za 32 milijonov evrov svojih izdelkov, saj niso želeli nižati cen in posledično okrniti ugleda znamke.

Marčevska finančna poročila proizvajalca H&M pa razkrivajo, da so imeli v zadnjem letu za 4,3 milijarde dolarjev neprodanih oblačil. Bistvenih razlik v načinu same proizvodnje oblačil pa med veliko večino proizvajalcev tekstila ni. Večina jih uporablja konvencionalno izdelano blago ter imajo večji del proizvodnje v državah tretjega sveta, kjer pa je regulativa glede ravnanja z delavci v proizvodnji pomanjkljiva. V svetovnem merilu 40% vseh proizvedenih oblačil ne oblečemo niti enkrat, veliko jih je je izdelanih iz poliestra, ki pa potrebuje nekaj sto let za razgraditev. Edini način, da kaj spremenimo je, da začnemo kupovati in proizvajati manj. To bi bilo najbolj trajnostno. Je pa to seveda v nasprotju z željami lastnikov podjetij, tudi z mojimi, saj si želim, da bi se moja oblačila prodajala, seveda. Tukaj pa pridemo na vrsto potrošniki, ki s svojim vedenjem nakazujemo kaj pričakujemo od proizvajalcev oblačil. Glavno sporočilo bi bilo, kupujmo manj in to bolj kakovostno. Neprodana oblačila blagovnih znamk so tudi odraz tega, da potrošniki spreminjajo svoje navade, npr. se odločajo za nakupe pri bolj etičnih znamkah.

Posledično se tudi proizvajalci slej kot prej začnejo odzivati na te spremembe. Začnejo težiti k bolj etičnim praksam ter s smiselnim načrtovanjem proizvedejo manj oblačil, ta pa bolj kakovostna. Če sledimo tej logiki, lahko dejansko dosežemo, da bomo kupovali bolj kakovostna oblačila za ceno trenutnih, nekakovostnih.

 

Meniš, da se v Sloveniji potrošniki že zavedajo negativnih vplivov masovne tekstilne industrije?

 

Mislim, da se nas kar velik odstotek tega že zaveda. Vendar pa nam na področju oblačil še vedno primanjkuje etičnih alternativ. Da bo več ljudi kupovalo etično proizvedena oblačila, morajo biti ta lepa na pogled (ter funkcionalna) in morajo biti (nekoliko bolj) cenovno dostopna. Zato pa bo potrebno še kar nekaj časa, proces pa se navezuje na moj odgovor zgoraj. Tega procesa oz. nakupovalnih navad ne bomo spremenili čez noč. Nakazuje pa na to, da če bi kupovali oblačila etičnih blagovnih znamk, bi lahko te povečale svojo proizvodnjo ter tako znižale svoje stroške, posledično pa ponudile svoja oblačila po bolj dostopnih cenah.

 

So pri oblikovanju oblačil iz blaga s certifikatom kakšne omejitve?

 

Pri oblikovanju me (še vedno) omejuje pomanjkanje ekoloških materialov. Na zadnjih nekaj sejmih z blagom v tujini, ki sem jih obiskala, je bil odstotek razstavljenih ekoloških materialov zelo majhen (do cca. 1%). Drugače omejitev ni oz. si jih vsaka blagovno znamka sama postavi – v smislu, koliko želi biti dosledna in zahtevna pri doseganju etičnih standardov.

 

Pred kratkim smo v medijih lahko brali o oblikovalki Matei Benedetti, ki jo je podprla tudi Iza Login. Imaš sama podobne cilje, npr. da bi kdo vložil v tvoje podjetje, kar bi najbrž vsaj v finančnem smislu pomenilo neomejenost pri ustvarjanju?

 

Sama trenutno podobnih ciljev nimam, ne vem pa zagotovo kako se bo razvoj blagovne znamke odvijal v prihodnje. Trenutno mi veliko pomeni, da lahko sama določam smer in tempo razvoja znamke. Verjamem, da je možno v dobrih poslovnih partnerstvih, kjer si partnerji delijo sorodne vrednote, tudi to dobro definirati in sodelovanje izpeljati tako, da sta zadovoljni obe strani.

 

Pa drugače, če svoj posel razvijaš sama, kot one-man-band, koliko časa je po tvojem potrebno, da se začnejo kazati rezultati? In koliko časa, da se ti začetni vložki povrnejo? Imaš sama koga, ki ti pomaga?

 

Sama statistika in sedaj tudi moje lastne izkušnje kažejo na to, da je za pozitivne rezultate v povprečju potrebno cca. 3 leta. Je pa to zelo splošno rečeno, saj je to sicer močno odvisno od posamezne industrije – dodane vrednosti, trendov v industriji, začetnega kapitala, kompetence lastnikov in zmožnosti povezovanja z zunanjimi izvajalci in poslovnimi partnerji,…(seznam je zelo dolg).

 

Kaj je bilo najtežje, predvsem na začetku? S kakšnimi ovirami si se spopadala?

 

Najtežje je bilo zbrati pogum in dejansko začeti z razvojem blagovne znamke, se izpostaviti na trgu, ipd. ter se naučiti sprejemati tako pozitivne, kot tudi negativne kritike ter z njimi rasti in se razvijati. Ovire (če jih tako vidimo) se pojavljajo na tedenski ali celo na dnevni ravni. To je del podjetništva in mislim, da ga že kar dobro obvladujem.

 

Kako si našla dobavitelje blaga s certifikati? Je za to nujen osebni pristop, npr. na sejmih, ali da ti kdo razkrije svoje? Ali slovenski oblikovalci sploh delijo svoje informacije z drugimi?

 

Za začetek je mogoče dovolj, če sam malo raziščeš po spletu, ali dobiš priporočilo kakšnega drugega oblikovalca. Sedaj to ni več dovolj. Dvakrat letno razstavljam na sejmu trajnostne mode v Berlinu. Ta sejem od oblikovalcev zahteva predstavitev novosti – nove kolekcije vsakih 6 mesecev, kot tudi vedno večja pričakovanja glede uporabe inovativnih trajnostnih materialov. Za razvoj in obstoj znamke je tako potrebno, da se razlikuje od drugih, kar pa vsekakor zahteva od nje, da dobro razišče ponudbo trajnostnih materialov ter jih vključi v svoje kolekcije. Materiale tako iščem na večjih evropskih sejmih s ponudniki blaga kot sta Première Vision Paris in Munich Fabric Start.

 

Imaš tudi izkušnjo s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje. Bi jo priporočila tudi drugim?

 

Vsekakor bi podjetnikom začetnikom svetovala vključitve v lokalne inkubatorje in sorodne organizacije (Tehnološki park Ljubljana ipd.), ki nudijo pomoč na številnih področjih podjetništva (podajanje znanja preko brezplačnih delavnic ali mentorstev, pomoč pri pripravi na javne razpise ipd.) ter ustvarjajo dobro okolje za povezovanje med podjetniki. S Podjetniškim inkubatorjem Kočevje dobro sodelujem. Svetovali so mi pri pripravi razpisne dokumentacije za pridobivanje nepovratnih sredstev ter mi s pomočjo strokovnjakinje za PR omogočili uspešno PR kampanjo ob lanski predstavitvi na sejmu trajnostne mode v Berlinu.

 

Mila.Vert oblačila. Kaj imaš v mislih, ko načrtuješ nove kose oz. novo kolekcijo? Kateri je sicer tvoj najbolje prodajani kos?  

 

Izkušnje z materiali oz. nedostopnost ekoloških materialov so me izučile, da si najprej pogledam in raziščem trenutno ponudbo teh materialov na trgu ter šele nato začnem razmišljati kaj lahko iz njih ustvarim. Lahko bi rekla, da me sami materiali najbolj inspirirajo. Ko vidim material, ki mi je všeč, se mi običajno hitro v mislih izriše oblika oblačila. Največ zanimanja je še vedno za srajčne obleke ter puli obleke s pasom iz rebrastega bombaža. Jeseni pa prihajajo na police trgovin in v našo spletno trgovino pletenine iz ekološkega bombaža, ki so vzbudile precej pozornosti na sejmu v Berlinu.

 

Kako pa izgledajo tvoje skice? Se ti zdi nujno, da oblikovalec naredi tečaje oblikovanja tekstilij, risanja krojev,...? Ali so najbolj pomembne ideje?

 

Skice so dovolj dobre, da šivilja s katero sodelujeva, izdela prototip. Menim, da je ena od najbolj pomembnih lastnosti podjetnika ta, da se zaveda tudi svojih pomanjkljivosti (ni nujno, da gre za pomanjkanje znanja, lahko je to samo delo, ki ga ne toliko veseli in ve, da ga znajo drugi bolje opraviti) ter za tista področja poišče pomoč oz. najde primernega poslovnega partnerja. Nekateri potrebujejo pomoč npr. pri postavitvi strategije blagovne znamke, drugi pri samem razvoju produktov ipd. Za to so seveda spet potrebna določena sredstva, ki jih je potrebno smiselno investirati. Morda pa pomoč najdemo ravno v podpornih oz. posredniških organizacijah kot so podjetniški inkubatorji in sorodne organizacije, o katerih sem govorila zgoraj.

 

Izredno zanimiv je tvoj projekt #womenwearingmilavert. Najbrž bi lahko sklepali, da imajo te ženske vsaj nekatere skupne lastnosti. Katere so to?

 

Gre za projekt, kjer povabim k sodelovanju imetnice Mila.Vert oblačil. Organiziram fotografiranje in druženje imetnic oblačil, kjer nas vse udeleženke tudi naliči vizažistka. Rezultat so prijetno druženje, nova poznanstva ter krasne fotografije. Te ženske cenijo kakovostno izdelana oblačila, so rade lepo oblečene, vendar pa si želijo drugačne izkušnje pri nošenju oblačil – kot je npr. kupovanje oblačil pri ponudnikih hitre mode.

 

Oblačila oblikuješ sama, za končno realizacijo pa poskrbijo šiviljska podjetja. Oblačila so tako v celoti narejena v Sloveniji. Je bila Slovenija kot kraj izdelave oblačil tvoja prva izbira in kakšne posledice to potegne za sabo?

 

Izdelava v Sloveniji je bila vsekakor moja prva izbira.

Kljub seljenju tekstilne proizvodnje (največ v  azijske države) najdemo pri nas, v tako majhnem prostoru še vedno ogromno šiviljskega znanja. Veliko mi pomeni, da lahko na tedenski ravni obiskujem šiviljska podjetja in skupaj z njimi razvijam svoje ideje v končne kakovostne produkte. Posledice te izbire pa so tudi višji stroški izdelave ter posledično višja končna cena oblačil.

 

Kakšna je prihodnost Mila.Vert?

 

Veliko že sedaj delam na pridobivanju novih poslovnih partnerstev/trgovin s konceptom iz tujine, ki bi ponujala oblačila Mila.Vert svojim strankam. Trenutno je mogoče najti naša oblačila v trgovinah v Sloveniji, Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Danskem, kmalu pa tudi v Švici. To mrežo želim v prihodnje še razširiti.

Željo imam ustvarjati oblačila za otroke. V zadnjem času npr. tudi dobivam povpraševanja za izdelavo poročnih oblek bolj minimalističnih oblik. Všeč mi je, da nekatere od teh žensk razmišljajo trajnostno ter si želijo, da bi te poročne obleke (mogoče z majhno predelavo) lahko nosile tudi za druge priložnosti. Idej je veliko, katere se bodo realizirale, pa bo pokazal čas.

 

 

 

Besedilo: Slovenske ustvarjalke

Fotografije: Osebni arhiv in Nike Koležnik

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih