Lejla Žorž - pogled skozi njene oči

O projektu "Slovenske ustvarjalke", o rokodelcih, o makramejih in Lejli ter Nini :)

 

Slovenske ustvarjalke. O tem magičnem prostoru slovenskih rokodelskih produktov sem na kratko že pisala. Nisem pa omenila kako sva se z Nino sploh našli.

Nina je ena izjemno prijetna oseba, ki stoji za tem projektom. Zbira, prebira in nabira ustvarjalce in izdelke, administrira, promovira, verjame v nas in nam zaupa. Očitno :) Kot ustvarjalka ta projekt vidim kot krasno priložnost. Zame osebno je bila to na nek način pomoč, odskočna deska, spodbuda in potrditev. Verjamem pa, da so tudi drugi ustvarjalci z njeno pomočjo dosegli kakšnega sledilca, navdušenca ali celo kupca več. Nina je namreč s svojim pridnim delom na Facebooku zbrala skoraj 13.000 sledilcev. To pomeni, da vsakemu ustvarjalcu z objavo naredi takorekoč brezplačno "reklamo" in nas predstavi/ ponudi precej široki množici ljudi. Redko kdo kaj takega počne dobrovoljno, v svojem prostem času, sploh pa zastojn. Ste pomislili na to?

 

Pisala mi je.. ajaaaa, sedaj se spomnim. Joj, katastrofa, kako slab spomin imam. Nina mi je pisala, da me spremlja na Instagramu in me vprašala, če se želim predstaviti na njeni strani na Facebooku. Bila je prva. Prve ne pozabiš nikoli, čeprav meni to očitno ne gre najbolje od rok?! Oprosti, Nina :) Bila je prva, ki je z menoj stopila v kontakt odkar se ukvarjam z makrameji. Ojoj, zagata. Najhuje mi je "prodajati se" v tem smislu, da o sebi govorim.. nekaj. Sploh pa, da to nekaj zveni suvereno, pozitivno in ravno toliko pocukrano, da je povrhu vsega še prepričljivo. A veste kaj mislim? Meni to pač res ne gre od rok. Nisem ena izmed tistih ljudi, ki svojo predstavitev v vsakem trenutku nosijo na konici jezika in komaj čakajo, da nekdo vpraša "ej, kaj pa ti delaš dr'gač'?" zato, da lahko kot Etna iz sebe izbruhajo vse o svojih začetkih, premišljenem konceptu in ustvarjanju nasploh. In to v presežkih.

Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko me je na mojem prvem ARTish dogodku nek mladenič vprašal, če za mojimi deli obstaja kakšna zgodba? V tistem trenutku mi je pa padla tema na oči. Resno?! Komaj sem spravila skupaj dva stavka, ker mi je bilo tako zelo nerodno. Kaj češ, nismo vsi za vse. Verjetno si je mislil svoje. No, roko na srce-kozarec čistega vina-pesek iz oči, ujel me je popolnoma nenaspano. V glavnem, predstavitev mi res ne gre.

 

"Potrebujem opis ustvarjanja, npr. kako se je začelo, kaj ti pomeni ustvarjanje, nekaj o sebi....nekaj iz srca :):) Saj ne bo težko." Pfff. Na srečo sem bila doma. Sama. Za računalnikom. Pisanje mi olajša situacijo, prišpara zatikanje, potenje, neugodne poglede v stran in buljenje v tla medtem, ko nekomu momljam o svojem delu in s supergo mencam po asfaltu.

 

In sem. Pisala. Začela sem z "Sem Lejla Žorž" - vem, obup. Razložila sem ji zakaj sem se tako dolgo časa otepala ideje o prodaji svojih izdelkov; pa kako sem svojo prvo hiško za rojstnodnevno darilo ustvarila zgolj zato, ker nisem imela financ za darilo in od kod se je s časom porodila ideja za stenske ornamente. Povedala sem ji tako kot je. Nina je zbrala par fotk, ustvarila album na Facebook strani in dodala moj opis. Nisem mogla verjet. A veš uno, no.. ko zagledaš svoje fotografije, svoje izdelke, svoje ime.. na strani, katere ne administriraš sam? V tistem trenutnku sem čutila izjemno.. potrditev. Zadovoljstvo. Tako sem postala del zgodbe, ki je ravno v tistem času začela preraščati v obširnejši projekt.

 

Čez nekaj časa se ona spet javi. Tokrat mi predstavi svoj načrt s spletno trgovino. Pravzaprav me je v tistem trenutku povabila k sodelovanju. Priznam, zašvicala sem preko maila. Vse je imela že dodelano - izgled spletne trgovine, nabor ustvarjalcev, priprave na fotografiranje, birokracijo, programerje. Brez kakršnihkoli težav sva se dogovorili čisto vse, vzela si je čas in mi razložila nekaj zadev, potem pa sva se nekega poledenelega dopoldneva tudi srečali. Od takrat naprej sva kar precej v stiku pa ne samo glede spletne trgovine in "poslovanja", če lahko tako napišem. Izmenjava si nakjučne neumnosti, med drugim se že sto let dogovarjava za čaj, pa nama še vedno ni uspelo. Ker nima časa. Zato lahko rečem, da vem koliko svojega prostega časa je vložila in še vedno vlaga v ta projekt, lahko rečem, da ji ni vseeno, da se resnično trudi, nam pomaga, ažurno obvešča in predvsem nastopa korektno, kar izjemno cenim. Nina je pač preprosta punca in sodelovanje z njo mi je resnično v veselje. 

Projekt je velik zalogaj zato upam, da bodo ljudje znali ceniti ne samo slovenske rokodelske produkte, ki jih jih Nina predstavlja in ponuja v spletni trgovini, ampak celoten projekt Slovenske ustvarjalke!

 

Besedilo in Fotografije: Lejla Žorž (Ornamêntist).